Letošnja bera surfarskih izletov je še bolj boga kot sem si mislila, da bo, ampak ker ne glede na to kje človek pohajkuje, čuti veter v laseh, niti ni tako zelo pomembno ali je na vodi ali na trdnih tleh … Bolj slaba tolažba, ampak boljše kot nič 😉
Začelo se je s pohodi v Trenti, pred tem s pobegom na idrijski Javornik, vzponom na Menino Planino, nadaljevalo s prijetnim pohajkovanjem po Kočevskem Rogu (8.-9. september)… Vse to zato, ker je potrebno v oktobru pririniti na neko čudno višino tam nekje v Nepalu. Zagotovo bo o tem napisano več, ko mi uspe priti nazaj na naših dobrih, domačih 400 m nadmorske. Včasih človek potrebuje kakšno brco, da se ponovno spomni kaj dejanska svoboda je in kako malo je potrebno, da se človek počuti svobodnega…potrebuješ nekaj malega hrane, vodo v nahrbtniku v katerem se skriva še kakšna manj ali bolj pomembno stvar in greš … Občutek je zanimiv in dejansko predstavlja več kot zgolj premikanje leve in desne noge nekam v neskončnost… Saj ne, da do teh pobegov po gozdovih nisem vandrala okoli, ampak dejansko se mi je zdelo izredno dolgočasno, da bi človek cel dan samo hodil in hodil in hodil… hmmm; če sem iskrena se mi je zdelo, da je to za “pol, ko si starejši”, zdaj v rosnejših letih pa more itak vedno na polno “žgat”! Ja, včasih mora, ampak celodnevne tura na katerih narediš toliko in še več kilometrov, prespiš v koči, domu ali pa kar tako pod milim nebom, človeku odprejo vrata v en čisto drug svet. Svet, kjer je sam svoj gospodar in kjer ni težav z vročino v avtu, gnečo na plaži ali na vodi, tečnimi turisti, nestrpnimi ljudmi, ki ne prenašajo psov..ker to pa ja ni za pse! “Gospodična, dostop v morje je rezerviran za ljudi, psi so ja za na ketno!” in podobnimi “poduhovljenimi” izjavami naših vrlih sotrpinov. V glavnem…en kup tečnobe in enostavno ne veš več ali je problem v tebi ali v svetu, ki te obdaja in potem….. Nič. Hodiš, hodiš, hodiš…dlje časa, ko hodiš manj je tečnih ljudi, bolj si sproščen in lahkoten… Svet okoli tebe postane nasmejan, postane topel in sproščen. Vse je tako presneto preprosto in enostavno. Vprašaš se ali je to trik ali je samo res, da je manj, enostavno, več?
Pot skozi Kočevski Rog nas je vodila po Roški pešpoti. Kaj vse smo videli, dopišem, ko najdem “plonk cegelc” 😉
PS: Iztok, hvala za slikce!
windyembrace 